Vitamin C
Če vas temeljito zanima vitamin c….
VITAMIN C – UPORABA IN DELOVANJE
Vitamin C je najpomembnejši vodotopni zunajcelični antioksidant in pomembna komponenta pri sintezi kolagena. Osnovo vitamina C predstavlja askorbinska kislina, ki ima sposobnost ujeti proste radikale in tako preprečiti verižno reakcijo, ki jo lahko sprožijo prosti radikali.
PROSTI RADIKALI
Prosti radikali so zelo nestabilne molekule, ki za svojo stabilizacijo nujno potrebujejo elektron. Ta elektron si vzamejo iz okoliških molekul. Ko ukradejo elektron sosednjim molekulam, te poškodujejo in tako tudi te molekule lahko postanejo prosti radikali, ki ukradejo elektron zopet pri svojih sosednjih molekulah. Na ta način se začne verižna reakcija nastanka prostih radikalov, kar pa ima za posledico porušenje ravnotežja v našem telesu in poškodbe na celičnih membranah, DNK in drugih celičnih delih. Takšne poškodbe pa lahko vodijo tudi v razvoj rakavih obolenj in drugih bolezni (priporočamo: Zakaj se vitamin c pogosto znajde v produktih kot so prehranska dopolnila, v obliki kapsul, za hujšanje? – poglejte opis Glukomanana)
Prosti radikali v našem telesu ves čas nastajajo ob izgorevanju hrane, lahko pa jih še dodatno vnašamo v naše telo iz okolice (onesnaženje, kajenje!!!, …). Antioksidanti so prva obramba v našem telesu proti poškodbam, ki jih povzročajo prosti radikali. Njihova prednost je predvsem v tem, da reagirajo zelo hitro in uničijo proste radikale še preden ti povzročijo poškodbe. Problem pa nastane, ko se ravnotežje v našem telesu obrne v prid prostih radikalov oz., ko nam primanjkuje antioksidantov. Zato je izredno pomembno, da vsakodnevno zaužijemo dovolj sadja in zelenjave, ki so praktično edini oz. najboljši vir vitamina C in drugih antioksidantov. Šele v primeru pomanjkanja se priporoča dodajanje vitamina C s pomočjo prehranskih dopolnil. Posebni primeri, ko se tudi priporoča uživanje dopolnil so tudi večji telesni napori, diabetes, kajenje,…
ENOSTAVNA MOLEKULA
Kemijsko gledano je askorbinska kislina preprosta molekula. Spada v skupino sladkorjev oz. nastane iz njih. Njena moč se dejansko skriva v njeni izredni nestabilnosti. Ker je nestabilna, lahko zelo hitro v okolico odda 2 vodika s katerima lahko stabilizira tudi do 2 prosta radikala. Če bi bila askorbinska kislina običajna molekula, bi ob tem postala tudi sama prosti radikal, vendar to ne postane. Spremeni (oksidira) se v dehidroaskorbinsko kislino, ki pa je relativno stabilna. Največji trik okoli askorbinske kisline, ki ga pozna naše telo pa je, da zna dehidroaskorbinsko kislino ponovno preoblikovat nazaj v askorbinsko kislino, torej aktivno obliko molekule. Ta proces se v našem telesu dogaja ves čas. Torej je skrb, da bi ožemanje pomaranče uničilo ves vitamin C odveč, saj bo naše telo tudi prvi razgradni produkt vitamina C znalo izkoristi.
MUTACIJA KRIVA, DA JE ASKORBINSKA KISLINA POIMENOVANA VITAMIN C
Vitamini so organske molekule, ki so nujno potrebne za življenje, vendar jih naše telo ne more samo proizvest. Zato je nujno, da potrebne (navadno majhne) količine vitaminov dobimo skozi vsakodnevno pestro prehrano. Askorbinska kislina navadno nastane iz glukoze s pomočjo encima L-gulonolaktat oksidaze. Po tej poti dobi svojo askorbinsko kislino večina sesalcev, le ljudje in nekateri redki primati imajo gen, ki nosi zapis za encim, okvarjen. Gen je daleč nazaj v zgodovini doživel okvaro zaradi mutacije in tako postal nefunkcionalen (psevdogen).
VITAMIN C SE DOBRO POČUTI V KISLEM OKOLJU
Askorbinska kislina je močno nestabilna molekula, kar ji tudi omogoči delovanje kot antioksidantu. Njena stabilnost je predvsem odvisna od okolja v katerem se nahaja. Predvsem naravna prisotnost kovin (železo, baker,…), ki ob prisotnosti kisika hitro oksidirajo askorbinsko kislino in kislost okolja v katerem se nahaja. Bolj kot je okolje kislo, bolj je askorbinska kislina stabilna. V pitni vodi iz pipe (nevtralno okolje) je askorbinska kislina stabilna manj kot eno uro, polovica jo razpade že v 15 minutah, medtem ko je v pomarančnem soku (kislo okolje) stabilna do nekaj ur po tem, ko ožamemo pomarančo. Na splošno lahko rečemo, da se ob prisotnosti kisika in kovinskih ionov askorbinska kislina hitro oksidira v dehidroaskorbinsko kislino, ta proces pa je mnogo počasnejši v kislem okolju kot v nevtralnem. Oksidacijo zaustavi tudi odsotnost kisika, torej v nepropustni embalaži sok lahko obdrži askorbinsko kislino do odprtja, če je le ta bila prisotna, ko so embalažo zaprli. Vendar je potrebno ta sok zaužiti takoj po odprtju, saj se proces razpada nadaljuje takoj, ko ga ponovno odpremo.
POMANKANJE VITAMINA C
Pomanjkanje vitamina C je v razvitem svetu izredno redko, ker je prehranjenost prebivalstva dobra. Pomanjkanje se včasih pojavi pri otrocih, ki imajo manjšo zalogo vitamina C v svojem telesu. Bolezenski znaki, ki se razvijejo imenujemo skorbut. Do razvoja skorbuta pride, če zaužijemo manj od 20 mg askorbinske kisline dnevno, pri čemer se za zdrave ljudi priporoča okoli 100 mg dnevno. Od nivoja pomanjkanja pa je odvisno, kako izraziti so znaki skorbuta. Navadno se začne z mehkimi dlesnimi, ki rade krvavijo. Lahko pride tudi do izpadanja zob. Pogost je tudi pojav edemov na spodnjih okončinah. Ljudje, ki imajo premalo vitamina C pa so pogosto tudi utrujeni in imajo bolečine v sklepih, pojavijo se tudi različni dermatitisi.
Preverite še: idealna vsebnost vitamina c v kokosovem olju
TEHNOLOŠKO SREDSTVO
Askorbinska kislina se pogosto uporablja tudi kot tehnološko sredstvo v živilih in tudi kozmetiki. Ravno zaradi tega je pojav skorbuta v zahodnem svetu zelo redek. Čeprav nekdo skoraj ne uživa sveže zelenjave in sadja, dobi zadostne količine vitamina C iz drugih industrijsko obdelanih živil.
DODATEK ŽIVILOM
Živilom se askorbinska kislina iz večih razlogov. Poglavitni so: nadomestiti izgubljen vitamin C med tehnološko obdelavo, povečanje celokupnega vitamina C, stabilizacija drugih vitaminov (npr. Vitamin E), izboljšanje barve (svetlejša barva), povečanje bistrosti (npr. bistri jabolčni sok), preprečevanje oksidacije (preprečevanje porjavenja jabolk ali drugega sadja in zelenjave, ki je nagnjeno porjavenju), odstranjevalec kisika, reducent … Askorbinski kislino je po večino pravilnikov dovoljeno dodajati živilom in je na živilih označena z evropsko oznako aditivov E300. Tudi v 100% naravne sokove se askorbinska kislina lahko dodaja, vendar le v koncentraciji, da se nadomesti izgubljeno količino med tehnološko obdelavo (ožemanje, pasteriziacija, …).
DODATEK V KOZMETIKI
Tudi kozmetičnim pripravkom se vitamin C dodaja kot tehnološko sredstvo ali kot aktivna učinkovina. Kot tehnološko sredstvo vitamin C ščiti pred oksidacijo, predvsem maščob in dobro deluje v kombinaciji z vitaminom E. Dodatek tudi ščiti pred porjavenjem v primerih, ko preparat vsebuje na primer polifenole, ki so nagnjeni k oksidaciji in razvoju tipične rjave barve. Kot aktivna učinkovina, je vitamin C ključen pri sintezi kolagena. Lovi tudi proste radikale, ki so glavni vzrok za poškodbe membran kožnih celic in tako razvoj gub. Če vitamin C prodre v kožo, lahko zavira nastanek gub in na splošno izboljšuje teksturo kože.
Problem pri kozmetiki pa je enak kot pri živilih, in sicer askorbinska kislina ni stabilna, zato je pogosto v kozmetičnih pripravkih ob uporabi premalo askorbinske kisline, da bi imela željen učinek. Problem je tudi, ker vitamin C praktično ne prodira v kožo, saj je vodotopen in ne more penetrirati membran kožnih celic. Vendar obstaja rešitev, v obliki derivatov askorbinske kisline. Derivat pomeni, da je z estersko vezjo na askorbinsko kislino vezana druga veriga, ki poveča njeno stabilnost in/ali topnost v maščobah. Najpogosteje se uporablja dva tipa derivatov: askorbil palmitat in natrijev (ali magnezijev) askorbil fosfat. Možnost pa obstaja tudi za naprednejše oblike stabilizacije vitamina C z enkapsulacijo v liposomih.
ASKORBIL PALMITAT
Askorbil palmitat je zelo priljubljen derivat askorbinske kisline v kozmetiki. Ker je na molekule askorbinske kisline vezana palmitinska maščobna kislina, je ta oblika vitamina C topna v maščobah. Dobro prehaja celično membrano in jo tudi učinkovito ščiti pred oksidacijo, še posebno v kombinaciji s tokoferolom (vitamin E). Derivatizacija tudi učinkovito poveča stabilnost samega vitamina C. Palmitinska kislina se počasi odceplja od askorbinske kisline in šele takrat se askorbinska kislina lahko oksidira. To povečuje stabilnost samega izdelka oz. njegov rok uporabnosti (»shelf-life«).
NATRIJEV (ALI MAGNEZIJEV) ASKORBIL FOSFAT
Je zelo priljubljena vodotopna oblika vitamina C v kozmetičnih pripravkih. Njegova derivatizacija omogoča, da nima kislih lastnosti in je mnogo bolj stabilen kot navadna oblika vitamina C. Ker nima kislih lastnosti, se ga lahko dodaja v večjih količinah, ne da bi kozmetični pripravek postal dražeč. Ima enake antioksidativne lastnosti kot naravna oblika vitamina C in naj bi še bolje spodbujal sintezo kolagena. Tako je natrijev askorbil fosfat še bolj popularen v kozmetiki, ker ima vse dobre lastnosti navadnega vitamina C, brez stranskih učinkov.
ENKAPSULACIJA
Novejše tehnologije omogočajo tudi enkapsulacijo vitamina C v lipsome. Liposomi so mehurčki, sestavljeni iz lipidne membrane. Podobni so celicam. Lipidna membrana ščiti notranjost liposoma pred okolico. Sodobna tehnologija omogoča pakiranje različnih molekul, tudi askorbinske kisline, v notranjost teh liposomov. Takšen način omogoča podaljšanje aktivnosti askorbinske kisline v njeni nativni obliki. Ker askorbinska kislina počasi prehaja preko membrane v okolico, takšen sistem omogoča bistveno podlajšanje roka uporabnosti izdelka. Ker se liposomi lahko tvorijo tudi iz lecitina, je to še dodatna prednost, saj je lecitin pogosto uporabljen kot naraven emulgator v kremah. To omogoča vnos tudi v preparate, ki se prodajajo kot naravna kozmetika.
KAKO IZBRATI IN UPORABLJATI KOZMETIČNE IZDELKE, KI VSEBUJEJO VITAMIN C
Predvsem je pomembno, da je koncentracija vitamina C zadostna, saj ima le tako pozitivne učinke na kožo. Ali je v preparatu dovolj vitamina C, je velikokrat težko vedeti. Razgradni produkti se sicer obarvajo rumeno, vendar velikokrat te barve ni mogoče oceniti. Poleg tega so te rumeno obarvani produkti pojavijo mnogo kasneje, kot vitamin C dejansko izgubi svoj antioksidativni potencial. Največ kar lahko naredite sami je, da izberete produkt, ki ima na sestavnici (INCI igredients) askorbinsko kislino (L-ascorbic acid), askorbil palmitat (L-ascorbyl plmitate) ali natrijev(magnezijev) askorbil fosfat (sodium(magnesium) L-ascorbyl phosphate) dovolj visoko. Pomembno je tudi, da preverite rok uporabe. Krema naj ne bo stara. Kremo hranite čim bolj neprodušno zaprto, po možnosti v temni embalaži in v čim bolj hladnem prostoru, lahko tudi v hladilniku. Najboljša embalaža za kremo je neprodušna, brezračna pumpica (airless pump). Če že imate kremo v lončku je zaželeno, da jo iz lončka jemljete s palčko ali žličko in ne s prsti. Kremo čim prej porabite, saj več mesecev stara, odprta krema zagotovo ne vsebuje več nobenih koristnih vitaminov.